Tajska je v sredo, 31. decembra 2025, v skladu z dogovorom o ponovni prekinitvi ognja izpustila 18 kambodžanskih vojakov, ki so bili v zajetju od lanskega julija. Izpustitev se je zgodila na mednarodni vstopni točki Ban Pak Kard v provinci Chanthaburi, s čimer so državi začeli udejanjati sporazum, dosežen med preteklim koncem tedna. Čeprav je Bangkok sprva odlašal z repatriacijo zaradi domnevnih kršitev premirja s strani Kambodže, je do izpustitve vendarle prišlo, kar predstavlja pomemben korak k umiritvi večmesečnih smrtonosnih mejnih spopadov. Združenje držav Jugovzhodne Azije (ASEAN) je pozdravilo deeskalacijo in skupno izjavo obeh držav. K umiritvi razmer so v preteklih tednih pozivale tudi svetovne velesile, vključno z Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki je poskušala prevzeti vlogo glavnega posrednika pri reševanju dolgotrajnega ozemeljskega spora. Kljub izpustitvi vojakov razmere na meji ostajajo pod strogim nadzorom, saj so pretekli dogovori večkrat propadli zaradi incidentov s kopenskimi minami in medsebojnega obtoževanja o kršitvah ozemeljske celovitosti.

Tajska in Kambodža sta dosegli pomemben napredek pri umirjanju večmesečnih napetosti ob državni meji, saj so se kambodžanski vojni ujetniki vrnili v svojo domovino. Izpustitev ujetnikov velja za prvi konkreten uspeh nedavnih mirovnih pogajanj, ki so sledila julijskemu izbruhu nasilja. Mejni spor, ki tli že več desetletij, se je namreč julija prevesil v oborožene spopade, kar je povzročilo nestabilnost v celotni regiji. Po dolgotrajnem obdobju sovražnosti, med katerim sta si strani izmenjevali obtožbe o agresiji, sedanja poteza nakazuje na možnost dolgoročnejšega premirja. Vrnitev ujetnikov je bila izvedena v sklopu prizadevanj za ponovno vzpostavitev zaupanja med državama, ki sta se v preteklosti spopadali predvsem zaradi ozemeljskih zahtev v bližini starodavnih templjev in strateških točk ob meji. Čeprav so razmere še vedno krhke, mednarodni opazovalci ocenjujejo, da bi ta korak lahko ustavil nadaljnje stopnjevanje vojaških operacij, ki so v preteklih tednih vključevale tudi uporabo naprednega letalskega orožja in razglasitev vojnega stanja v nekaterih provincah.

Tajska je sprožila zračne napade na Kambodžo vzdolž sporne meje, pri čemer obe državi druga drugo obtožujeta za izbruh spopadov. V spopadih so bili ubiti štirje kambodžanski civilisti. Zaradi spopadov so se civilisti na obeh straneh meje začeli množično izseljevati.

Kambodža je od Tajske prejela truplo enega vojaka, medtem ko jih 20 ostaja v tajskem priporu po obmejnih spopadih. Kamboški premier Hun Manet je poudaril, da je varnost zajetih vojakov prednostna naloga, in potrdil, da potekajo pogovori za njihovo izpustitev. Kambodža je tudi zaprosila malezijsko vojsko za pomoč pri izpustitvi teh vojakov, saj Malezija deluje kot posrednik pri nadzoru premirja. Tajska stran trdi, da so bili vojaki zajeti skoraj osem ur po začetku veljavnosti premirja, njihova izpustitev pa je pričakovana, ko se napetosti umirijo.

Ameriški predsednik Donald Trump se je aktivno vključil v prizadevanja za posredovanje premirja med Tajsko in Kambodžo, medtem ko so se smrtonosni mejni spopadi nadaljevali tretji dan. Švedski bojni letali JAS 39 C/D Gripen so doživela svojo bojno premiero v spopadih na meji med državama. Pojavila so se tudi vprašanja o tem, kdo ima korist od regionalnega kaosa, ki ga povzročajo spopadi ob meji zaradi spornih ozemelj.

Potem ko je obmejni konflikt med Tajsko in Kambodžo izbruhnil z izmenjavo težkega topniškega ognja, je Tajska napotila tanke in bojna letala. Spopadi naj bi bili posledica dolgoletnega spora glede obmejnih območij, pri čemer se sosednji državi medsebojno obtožujeta za začetek nasilja. V zadnjih spopadih je umrlo najmanj 12 ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Strokovnjaki opozarjajo na nadaljnjo zaostritev, pri čemer nekateri ugibajo, da naj bi bil konflikt morda sprožen zaradi potrebe tajske vojske po povrnitvi ugleda po nedavnem političnem škandalu.